Trokarje iz enaindvajsetega stoletja lahko razdelimo v dve glavni skupini:
Rezalni trokarji imajo ostro plastično ali kovinsko rezilo, ki pod pritiskom prereže plasti tkiva. Namenjeni so za lažji vstop v podkožne (običajno trebušne) votline.
Dilatacijski troakarji imajo topo konico za širjenje in ločevanje tkiv ob uporabi pritiska. Ti troakarji brez rezanja so namenjeni zmanjšanju tveganja poškodb notranjih organov pri kirurških posegih.
V teh dveh kategorijah obstaja ogromno različnih instrumentov, ki zagotavljajo funkcije, ki jih potrebujejo strokovnjaki. Obstajajo trokarji z odprtinami za kamero, delovnimi odprtinami, retrakcijskimi odprtinami in statičnimi odprtinami. Za enostavne kirurške posege, kot je diagnostična laparoskopija, je optični troakar s 5 mm odprtino več kot primeren za osvetlitev in nadzor. Kadar odstranitev velikih mas zahteva morcelator, bo verjetno zadostoval troakar z 12 mm odprtino.
Rezalni trokarji za enkratno uporabo postajajo vse bolj priljubljeni. Ponujajo zajamčeno ostro konico in so tudi zajamčeno sterilni brez tveganja navzkrižne kontaminacije.
